NASTANEK IN IZGINOTJE »RAJSKE DOBE« 

V davnih časih so se ljudje in opice pogosto bojevali. Opice so bile močnejše od ljudi. Ropale so sadove njihovega težkega dela in jih poniževale na različne načine. Po številnih porazih so se ljudje odločili najti rešitev. Želeli so prekiniti nadvlado opic, zato so sklicali svet modrecev. Ti so skušali odkriti, zakaj opice po vsaki bitki hitro okrevajo, zakaj so pravzaprav nepremagljive.

Najbolj pogumni so se živalim dovolj približali, da so odkrili njihovo skrivnost. Poglavarju ljudstva so poročali: opice se po vsaki bitki redno odpravijo v veliko votlino bližnjega visokogorja. Kmalu se je izvedelo, da v notranjosti votline obstaja jezero, obalne skale pa so prekrite s temno smolo. Opice so pred bitkami in po njih pile vodo iz jezera, s smolo pa so si mazale rane. Ljudje so dognali, da je skrivnost opičje moči ravno v tem jezeru. Izkoristili so njihovo nepozornost pri vhodu v votlino in zasedli jezero z okolico.

Po tem dogodku se je pričelo obdobje, ki so ga ljudje poimenovali »rajska doba«. O tem času še danes pripovedujejo zgodbe iz preteklosti. Ljudje so hitro premagali opice in zagospodarili celotnemu ozemlju.

Obilno pitje »čarobne smole«, njena uporaba pri oskrbi ran in splošno množično uporabljanje – vse to je podaljševalo življenje posameznikov. Število ljudi, ki so dolgo živeli, je naraščalo, a vedno bolj se je spreminjalo njihovo obnašanje. Postali so vzvišeni, oholi, začeli so se celo enačiti z božanstvi.

Bogovi so na začetku s simpatijo gledali na vzpon ljudi. Po določenem času so uvideli, da bodo ljudje s takim nepremišljenim in neprimernim obnašanjem uničili vse obstoječe živalske in rastlinske vrste. Postopno bi na Zemlji obstajali samo ljudje, ki bi kasneje tudi sami izginili. Zaradi tega so mogočni gospodarji univerzuma poskrbeli, da jezero v votlini ponikne globoko v zemljo in da samo občasno malo »čarobne smole« izbije na površje. Ljudje od takrat samo z dolgotrajnim iskanjem in z naporom pridejo do »čarobne smole«.

Ljudje so, obdarjeni z razumom bogov, spoznali, kakšno korist imajo z redno uporabo »smole večnosti«. Bogovi so sklenili, da »čarobne smole« nikoli več ne bo v izobilju in so določili, komu pripada nesmrtnost, a komu cikel večnega rojevanja in umiranja ob bolečih izkušnjah, ki se izmenjujejo kot dan in noč z radostjo.

Od takrat se »čarobna smola« imenuje še »cesarska«, ker so gospodarji ozemlja ustanovili zakon, po katerem je samo vladarjem in velikašem dovoljena uporaba smole. Toda zemeljski zakoni se ne morejo primerjati z usodo. Usoda je namreč pokazala, da tudi za močne ni »cesarske smole« toliko, kolikor bi si jo želeli. Navadni ljudje si lahko smolo naskrivaj poiščejo v visokogorju in si ob najdbi polepšajo življenje.

Ob koncu pripovedke se spomnimo besed velikega modreca. Takole je dejal:

»Rajska doba je izginila takrat, ko smo pozabili živeti v harmoniji z naravo in drugimi ljudmi. Ne pozabimo na to, kadarkoli se nam ponudi priložnost, da začutimo nekaj blagosti preteklega časa.

Torej, ko dobimo košček »čarobne smole«, poskusimo kaj narediti zato, da bo svet boljši. Tako, kot bo mineralna smola poskrbela, da bo naše zdravje boljše.«