SESTAVA MINERALNE SMOLE

Kvalitetna mineralna smola vsebuje okoli 28 kemičnih elementov, približno 30 makro in mikroelementov, 10 oksidov kovin, do 9 aminokislin in nekatere vitamine; B1, B6, B12, A, C, D, E in K.

Mineralna smola vsebuje mikro in makroelemente, beljakovine, posamezne aminokisline, maščobne kisline, naravne steroide, vitamine, sterole, kumarine (benzo – pirone), eterična olja, nevtralne in kisle smole, vosek, hipurno kislino, terpene, saponine, alkaloide, fosfolipide, elaginsko kislino, humično in fulvično kislino.

Če smolo primerjamo z drugimi sintetičnimi farmakološkimi prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo štiri do pet aktivnih elementov, se zavemo kompleksnosti sestave in njene zdravilne vloge. Pri mineralni smoli ne gre samo za bogastvo vsebine elementov. Naravno nastalo spojino naše telo v primerjavi z umetnimi (sintetičnimi) spojinami veliko bolje absorbira.

Mumio vsebuje kompleks aktivnih substanc, ki jih je oblikovala narava. Analize so pokazale, da različne vrste smole vsebujejo več različnih kemičnih elementov in skupino biološko aktivnih substanc. Na posebnost posameznih vrst mineralne smole vpliva lokalna vegetacija, živalski svet in sestava skalnih sten, v katerih je nahajališče. Osnovni pomembni aktivni elementi, ki sestavljajo mineralno smolo – mumio so:

Fulvična (FK) in humična kislina (HK) – so humusne substance. Predstavljajo naravne kisle organske polimere in igrajo vrsto pomembnih vlog v organizmu. FK in HK, prenašajo hranljive snovi, so izredni antioksidanti, razstrupljajo organizem, imajo močno antibakterijsko delovanje, obnavljajo poškodovana tkiva in organe, stimulirajo metabolizem in dvigujejo raven energije v telesu.

Kumarini (benzo - pironi) - so v osnovi antikoagulanti, (preprečujejo zgoščevanje krvi), delujejo pomirjajoče, antibakterijsko, blažijo bolečino, zmanjšujejo raven holesterola v krvi, zmanjšujejo otekline, izboljšujejo prekrvavitev ter delujejo kot odvajalo.

Minerali – so vitalnega pomena pri uravnavanju biokemičnih procesov. Nekateri imajo vlogo katalizatorja metaboličnih procesov, od njih pa je odvisna tudi absorpcija vitaminov. Spektralna analiza različnih vrst smole je pokazala prisotnost več kot 30 mineralov. V vseh vrstah najdemo največ Ca, Mg, Fe, Mn, Zn.

Kalcij (Ca) – je osnovni gradbeni element kosti in zob. Nujno je potreben pri strjevanju krvi, uravnavanju krvnega tlaka ter holesterola. Redna uporaba (ioniziranega Ca) pomembno vpliva na prožnost žil in delovanju srca. Prispeva pravilnem krčenju mišic, delovanju živčevja ter blaži nespečnost. Za izkoriščanje kalcija je nujno potreben vitamin D ter uravnotežen vnos drugih mineralov.

Kalij (kalijev fosfat) – je elektrolit, skupaj z natrijem in s klorom sodeluje v ohranjanju kislinsko – baznega ravnovesja v celicah. Pospešuje prenašanje živčnih impulzov in krčenje mišic. Kalij uravnava srčni utrip in krvni tlak ter pomaga pri pravilnem delovanju ledvic in adrenalinskih funkcij. Pomaga delovanju encimov in vpliva na pravilno delovanje jeter. Potreben je tudi pri beljakovinski sintezi, presnovi ogljikovih hidratov in izločanju inzulina iz trebušne slinavke. Poleg tega kalij spreminja krvni sladkor v glikogen. Kalijevo uravnavanje prenosa hranil skozi celične membrane pa z leti upada; s tem lahko razložimo del poškodb v krvnem obtoku, malodušnost in splošno šibkost pri starejših ljudeh.

Magnezij (Mg) – je potreben pri ustvarjanju pravilne strukture kosti in je sestavni del mehkih tkiv. Aktivira približno 300 encimov v človeškem telesu, predvsem tistih, ki se nanašajo na izgradnjo beljakovin, maščobnih kislin in presnovo krvnega sladkorja. V sodelovanju s Ca podpira srčnožilni sistem, še posebej v preventivi infarkta. Mg zmanjšuje nastanek mišičnih krčev, prispeva k hitrejšemu izgorevanju maščob in preprečuje nastanek ledvičnih in žolčnih kamnov. Mg blaži depresijo, napetost in prebavne težave. Nenadomestljiv je za pravilno delovanje živčevja, mišic, srca, ter razvoja zobovja in možganov.

Železo (Fe) ‒ je najpomembnejši sestavni del hemoglobina, krvnega barvila, ki eritrocitom (rdečim krvničkam) omogoča prenos kisika po celotnem organizmu. Samo železo ni zadosti učinkovito pri zdravljenju anemije (zviševanju količine hemoglobina). Izgradnja funkcionalno učinkovitih rdečih krvnih celic zahteva sinergijo s cinkom (Zn), vitamini B kompleksa, folno kislino in vitaminom C.

Mangan (Mn) (antioksidant) – je nujno potreben za vzdrževanje zdravega hrustanca in pravilno delovanje hormonov. Organizmu pomaga pri absorpciji glukoze. Zelo pomembno vlogo ima pri dejavnosti hormonov v procesu reprodukcije, rasti, pravilni možganski funkciji in presnovi maščob.

Cink (Zn) (antioksidant) - ki ima zelo pomembno vlogo pri obnovi tkiv, normalni rasti okostja in krčenju mišic. Pomaga pri celjenju ran, reprodukciji ter pri normalnemu delovanju prostate. Cink je sestavni del številnih encimov, sodeluje pri tvorbi beljakovin inzulina. Novejša študija znanstvenikov iz Singapurja je dokazala vlogo cinka pri preventivi bolezni srca in pri preprečevanju nastajanja ateroskleroze. Cinkov glukonat – prištevamo skupini esencialnih mikroelementov. Zelo je pomemben v metabolizmu organizma. Sodeluje pri sintezi DNK. Blagodejno vpliva na zdravje kože, las, kosti in nohtov. Pomanjkanje cinka oslabi funkcijo več kot 200 fermentov! To je posebej opazno v poznih letih; zaradi česa pride do pospešenega staranja, bolezni prostate in zmanjšani tvorbi moških spolnih hormonov.

Grenčine – so nestrupeni glikozidi, ki se za povečanje apetita uživajo še iz starih časov. Preko receptorjev okusa pospešijo izločanje in s tem delovanje želodčnih sokov, kar poveča apetit, izboljša se absorpcija hrane v črevesju.

Vitamini – so nepogrešljivi za normalno funkcijo telesa. Kljub temu da jih količinsko ni veliko, pa jim daje prednost povezava z drugimi elementi, ki jih telo lažje absorbira. Vse vrste mineralne smole vsebujejo vitamine: A, B1, B6, B12, C, D, E in K.

Vitamin A (beta karotin) – je nenadomestljiv pri izgradnji vezivnega tkiva v času pospešene rasti in regeneraciji poškodovanega vezivnega tkiva, vključno s kostnim tkivom.

Vitamin B1 (tiamin) – sodeluje v biosintezi mnogih celičnih elementov. Ob segrevanju razpade. Znan je kot vitamin za bister um, pomemben je za delovanje živčevja in pri metabolizmu ogljikovih hidratov. Priporočeni dnevni odmerek tega vitamina za odrasle je 1 – 1,5 mg.

Vitamin B2 (riboflavin) – prisotnost tega vitamina zagotavlja pravilno celično dihanje in njihovo pravilno delitev. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. B2 ima pomembno vlogo pri nastanku in razkrajanju rdečih krvničk, pri razstrupljanju krvi, ohranja zdravo kožo, izboljšuje vid in zmanjšuje utrujenost oči. Priporočeni dnevni odmerek za odrasle je 1,2 – 1,7 mg, za nosečnice 1,6 mg, za doječe matere pa 1,8 mg.

Vitamin B3 (niacin ali nikotinska kislina) – je eden izmed pomembnejših vitaminov B – kompleksa. Sodeluje pri presnovi maščob, beljakovin in ogljikovih hidratov, pri zmanjševanju nivoja holesterola in trigliceridov ter pri boljši prekrvavitvi organov. Niacin je nujno potreben za normalno delovanje človeškega organizma.

Vitamin B5 (pantotenska kislina) – je življenjsko pomemben za delovanje nadledvične žleze. V telesu se lahko sintetizira. Sodeluje pri presnovi ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin, pri celjenju ran, opeklin, preprečuje utrujenost, motnje v spanju, motnje v ravnotežju, slabost, bruhanje, tresenje rok, mišične krče. Omili stranske učinke nekaterih antibiotikov.

Vitamin B6 (pirodiksin) – sodeluje pri razkrajanju nekaterih aminokislin in hormonov. Zelo je pomemben pri absorpciji hranil (maščob, aminokislin, železa, kalcija..). Blaži mišične krče in otrplost rok in krepi imunski sistem. Primanjkljaj vitamina B6 v organizmu je eden od osnovnih vzrokov nastanka ateroskleroze.

Vitamin B9 (folna kislina) – sodeluje pri sintezi nukleinskih kislin. Funkcija vitamina B9 je blažitev bolečin, preprečuje anemijo, ščiti organizem pred črevesnimi paraziti.

Vitamin B12 (kobalamin) – spodbuja obnovo jeter, pomemben je pri preprečevanju neplodnosti ter za normalno delovanje možganov in ostalega živčevja (vzdržuje integriteto membrane živčnih celic). Nekatere novejše raziskave so potrdile izboljšanje nekaterih bolezenskih stanj z uporabo vitamina B12, kot so npr. perniciozna anemija, ateroskleroza, povečan holesterol, osteoporoza, hepatitis, astma ter diabetes. Deluje zaščitno pri raku dojk.

Vitamin C (askorbinska kislina) – je vodotopen vitamin, najpomembnejši antioksidant v ekstracelularni tekočini (medtkivni tekočini). Varuje organizem pred reaktivnimi prostimi radikali. Sodeluje pri nastajanju kolagena. Nepogrešljiv je pri razvoju in obnovi dlesni, zob, kosti, vezi (ligamentov), hrustanca in ožilja. Pomanjkanje askorbinske kisline povzroči skorbut, ti. napako pri nastanku vezivne beljakovine kolagena. Uporablja se pri zdravljenju osteoporoze in revmatskega artritisa. Pospešuje absorpcijo kalcija, železa, vitaminov A, D, B kompleksa ter nenasičenih maščobnih kislin.

Vitamin D (kalciferol) – je maščobotopen in nastaja v organizmu ob sončenju. Vitamin D je pomemben za zdravje organizma, posebej zdravje kosti. Posebna vloga se mu pripisuje pri metabolizmu kalcija. V odsotnosti vitamina D kalcij ne izpolnjuje svoje vloge pri presnovi organizma. Skupaj s kalcijem zagotavlja zdravje kože in čvrstost kosti, zobovja in nohtov.

Vitamin H (biotin) – je vodotopen vitamin B-kompleksa. Ima pomembno vlogo pri kemičnih procesih v telesu. Vključen je v prenos ogljikovega dioksida in je bistvenega pomena za metabolizem ogljikovih hidratov in maščob. Pomemben je pri ohranjanju zdravja znojnic, krvnih celic, živčnega tkiva, kože, las, moških spolnih žlez, kostnega mozga. Z uporabo vitamina H je koža lepša, blaži bolečine v mišicah in izpadanje las. Preventivno deluje proti plešavosti in pojavu sivih las.

Vitamin E (tokoferol) – je zelo pomemben vitamin s poudarjenim antioksidativnim delovanjem (nevtralizira delovanje prostih radikalov in tako upočasnjuje proces staranja organizma). Topen je v maščobi. V sodelovanju z vitaminom C pomaga pri trombozi in aterosklerozi, blaži krče, ščiti jetra in pljuča. Nenadomestljiv je pri zdravljenju sterilnosti obeh spolov.

PABA (para – aminobenzoinska kislina) – je antioksidant, ki zmanjšuje vnetne procese pri osteoartritisu.

Fosfor (dikalcijev fosfat) – je zelo pomemben za zdravje kosti ter hitrejšo in pravilno regeneracijo tkiva. Sodeluje pri obnovi in rasti vezivnega tkiva. Prevaja živčne impulze. Nepogrešljiv za pravilno delovanje srca in ledvic.

Baker (baker glukonat) – nepogrešljiv pri sintezi hemoglobina ter za pravilno pigmentacijo kože in las.

Krom (krom pikolinat) – skupaj z inzulinom sodeluje v metabolizmu sladkorja. Zaradi pravilne izmenjave maščobnih kislin je zelo potrebna njegova prisotnost v organizmu. Preprečuje nastanek in razvoj ateroskleroze ter zaščitno deluje pri bolezni srca in ožilja.

Selen (selenometionin) – je esencialni mineral. Zelo močan antioksidant (njegova prisotnost v organizmu dopolnjuje delovanje vitamina E), uspešno nevtralizira delovanje prostih radikalov v organizmu (upočasnjuje proces staranja). Nepogrešljiv je za optimalni izkoristek joda v organizmu. Preprečuje poškodbe celičnih membran. Zmanjšuje tveganje nastanka srčnih bolezni. Vpliva na zdravje kože, kosti in nohtov. Tkivu omogoča prožnost. Organska oblika selena (selenometionin) se najbolje absorbira v organizmu.

Molibden (natrijev molibdat) – je sestavni element veliko encimov, ki so pomembni za odvijanje biokemičnih reakcij v organizmu. Sodeluje pri razstrupljanju krvi. Aktivira zaloge železa v organizmu. Preprečuje krvavitev dlesni. Nepogrešljiv element, ki zagotavlja pravilno funkcijo živčevja.

V mineralni smoli je prisotna tudi Hipurna kislina, (odkrita leta 1773) je bila ena izmed prvih odkritih metabolitov, ki je zelo redka v prosti obliki. Hipurna kislina je izreden naravni antibiotik, ki ima tudi antiglivične značilnosti. Hkrati prispeva k zmanjšanju slabega (LDL) holesterola in odstranjuje proste radikale iz telesa.

Aminokisline – so osnovna sestavina vseh vrst beljakovin in so vitalnega pomena za zdravje. Od 30 poznanih aminokislin, jih je osem esencialnih, kar pomeni, nujno potrebnih, a telo jih ne zmore samo ustvariti. Vanj jih je potrebno vnašati s prehrano ali prehranskimi dodatki. V mineralni smoli je do 3 % aminokislin. V različnih vrstah smole so prisotne asparagin, glutamin, glicin, alanin, lizin, tirozin, valin, prolin, histidin, leucin, arginin, fenilalanin, triptofan, metionin, serin, in prolin. Največji delež aminokislin v mumio smoli imata asparagin in glicin (90 %). V posameznih vzorcih smole je lahko več glutaminske kisline (v tem primeru je delež asparaginske kisline manjši).

Glicin – ima ogromen pomen pri normalnem delovanju centralnega živčnega sistema in prostate. Pomaga pri težavah z depresijo in epilepsijo in deluje pomirjevalno ter normalizira spanje. Stimulira delovanje hipofize in s tem delovanje celotnega endokrinega sistema. Sodeluje pri oskrbovanju organizma s kreatinfosfatom in pomaga pri njegovi proizvodnji. Posredno pomaga pri mišični distrofiji. Glicin je sestavna komponenta pri sintezi drugih aminokislin ter nukleinske in žolčne kisline. Uporabnost glicina je pri zdravljenju hipoglikemije, nizke ravni pH krvi in presežku želodčne kisline.

Asparaginska kislina – sodeluje pri izločanju amonijaka iz telesa. Pomembna je za pravilno delovanje centralnega živčnega sistema in vzdrževanje pH. Zmanjšuje utrujenost in zvišuje vzdržljivost. Raziskave so pokazale še pozitivno delovanje asparaginske kisline na spolnost in zdravje jeter.

Glutaminska kislina – ima vlogo prenašalca živčnih dražljajev (nevrotransmiterja). Predstavlja vir energije možganov, blaži utrujenost, pomaga pri epilepsiji, pri lajšanju psiholoških in seksualnih težav in senilnosti. Glutaminska kislina prav tako sodeluje pri celjenju opeklin in razstrupljanju (eliminaciji amonijaka), pri čem se ustvarja glutamin, ta pa ima velik pomen pri cerebralni funkciji in sintezi hormona rasti.

Poleg ključnih aktivnih substanc mineralne smole se običajno omenja tudi vloga sterolov, elaginske kisline, triterpenoidov, fosfolipidov in vitaminov.

Steroli – so spojine, podobne holesterolu, za katere se je pokazalo, da znižujejo raven slabega LDL holesterola, in s tem zmanjšujejo njegovo absorpcijo v debelem črevesju.

Elaginska kislina – je močan antioksidant in ima izraženo protirakavo delovanje.

Triterpenoidi – prispevajo k zaščiti organizma pred tumorji.

Fosfolipidi – so poglavitni sestavni deli celičnih membran in izboljšujejo mikrocirkulacijo v samih celicah.

Osnovni aktivni elementi vseh vrst mineralnih smol so: fulvična in humična kislina, kumarini, minerali, hipurna kislina in aminokisline. Vsi našteti elementi vplivajo na pravilno funkcijo našega organizma, omogočajo in pospešujejo regeneracijske procese ter izboljšujejo obrambno sposobnost organizma.