VRSTE MINERALNE SMOLE

Na osnovi laboratorijskih raziskav, opravljenih v SZ, pa glede na nastanek ločimo 7 vrst mineralne smole:

  •  Bitumni mumio: tekoča ali voščena masa temne barve nastane kot posledica anaerobnega razpadanja odmrlih rastlin. Od nafte se razlikuje po tem, da ne vsebuje »nepovezanih« ogljikovodikov. 
  •  Lišajski mumio: gosta ali trda smolasta masa nastaja kot produkt življenjskih procesov nižje razvitih rastlin, predvsem lišajev.
  •  Brinov mumio: smolasta rjavkasto črna masa z vonjem po smoli. Pridobi se iz stebel brinja in korenin, smrek, jelk… Skupaj z vodo pronica v zemljo, se zmeša z delci prsti in oblikuje kapnike; steka se v skalne razpoke.
  •  Kovinsko – voščeni mumio: rumena, rjavkasta ali črna masa, produkt življenjske aktivnosti divjih čebel, delno otrplih/zamrznjenih zaradi dolgega ležanja.
  •  Ekskrementni mumio: okamneli iztrebki drobnih živali, predvsem glodavcev in netopirjev.
  •  Mrtvaški mumio: trda ali voščena masa temne barve. nastane pri mumifikaciji ali počasnem razkrajanju trupel in drugih živali. 
  •  Mineralni mumio: nahaja se v visokogorju, med skalnimi gmotami, kamor živali nimajo dostopa, rastline pa ne uspevajo. To dokazuje sposobnost tvorjenja mineralne smole - mumio iz mineralov, vendar z nujnim sodelovanjem mikroorganizmov ali praživali (protozoa).              

Kompleksnost in unikatnost mineralne in organske sestave različnih vzorcev smole, ter težave s hitro identifikacijo in analizo sestave, otežujejo uvajanje mineralne smole v klinično prakso.
Zaradi take pestrosti sestave obstoječih vzorcev smole je masovna uporaba v zdravilne namene brez nadzora zdravnika nedopustna in lahkomiselna, lahko celo škodljiva.